1986/1992

Tretji zakon za obnovo Furlanije (zakon št. 879/86) je zopet upošteval Konzorcij kot dejavnika visoke kakovosti. Z 11. členom istega zakona (ostal je edini primer univerzitetnega konzorcija krajevnih ustanov, ki je bil upravičen do neposrednega prenosa državnih sredstev) so ustanovi dodelili zadolžitev »zavoda za spodbujanje aplikativnih raziskav« v povezavi z odredbami, ki jih je vseboval prejšnji zakon št. 705/85 (dopolnitev določil o univerzitetni reformi, o čemer je govor v OPR št. 382/1980). Te odredbe omogočajo s preseganjem predhodne prepovedi ustanavljanje konzorcijev zasebnega prava med univerzami in podjetji zaradi razvoja aplikativne in bazične raziskave. Videmski primer (prejel je 6 milijard lir prispevkov) je potekal vzporedno s podobno dodelitvijo (skozi Sklad za Južno Italijo) 4.000 milijard lir, ki je bila namenjena razvoju območij osrednje in južne Italije preko sodelovanja univerz s podjetji. Izkušnja, ki se je izkazala sicer kot zelo zapletena, je pripeljala do vidnih rezultatov, kot je na primer bila izdelava »umetnih jeter«.

Konzorcij je v tistem obdobju, kljub izpolnjevanju svojih obveznosti v okviru 2. faze, že prešel v 3. fazo, ki je predvidevala povezavo med teritorijem, raziskavo in univerzo. To se je dogajalo v že dozorelem prepričanju, da bi brez dejanske in odločne dejavnosti povezovanja Videmska univerza – čeprav že bolje strukturirana, a predvsem usmerjena v uresničevanje obširnega gradbenega načrta – ne uspela stvarno udejaniti posebnih nalog, ki jih je narekoval ustanovitveni zakon.
Zato so spodbudili začetek širjenja in neposredno podporo pobudam, ki so teritorialno še posebej pomembne: od območij aplikativne raziskave do tistih z izrazitimi kulturnimi značilnostmi, ki se nanašajo na celotno ozemlje zgodovinsko dojete Furlanije.

Tako je leta 1991 nastala pri Konzorciju, v sodelovanju s specializirano Družbo s sedežem v Bruslju, »služba za financiranja Evropske skupnosti« (v zvezi s III. okvirnim programom EGS za raziskavo), ki je povezala raziskovalne strukture univerze, krajevna podjetja in 12. DG Raziskovalno enoto Komisije glede specifičnih razpisov za razsikovalne projekte. V triletni dejavnosti te službe (nakar je sama univerza prevzela navedene naloge od leta 1994 dalje) je naložba Konzorcija nudila 85% učinek v razmerju med stroški službe in evropskimi viri, ki jih je vseučilišče prejelo skozi dejavnost Konzorcija (v lirski vrednosti je šlo za več kot milijardo lir).